Za uspeh na fakulteti potrebujete učno strategijo, ki vam je pisana na kožo. Pri iskanju vaše osebne optimalne tehnike učenja, ki vas bo pripeljala do »superznanja«, naj vam bo vodilo nekaj besed doktorja psihologije Vida Pečjaka in strokovnjaka na področju učnih metod, ki zagovarja načelo, da vseh podatkov ni treba nositi v glavi. Pomembno je, da vemo, kje jih lahko vsak trenutek dobimo.

Kako naj študent izdela učni načrt ter si zapomniti ogromne količine gradiva?

Študent mora biti predvsem pozoren na podvojeno snov, ki se pojavlja pri različnih predmetih. Gradivo mora znati dobro selekcionirati. Pri učenju mora izbirati relevantne, prvič prikazane podatke in vse, kar temelji na razmišljanju in principih. Ko se prvič sooči z obsežno knjigo, naj izloči nepomembne pripombe in vse, kar se ponavlja. Pomembna je tudi pravilna tehnika podčrtavanja.

Odlično sredstvo za ponavljanje so izvlečki. S pomočjo izvlečka lahko 300 strani dolgo knjigo zreduciramo  na pet strani. Študent pri izdelavi izvlečka aktivno selekcionira gradivo. Pozoren naj bo na podobna poglavja, ki jih je priporočljivo združiti.

Izvleček se lahko napiše v linearni obliki ali v obliki miselnega vzorca. Pozitivna stran miselnega vzorca je hitrejše percepiranje vsebine, izvleček v linearni obliki pa je priporočljiv zato, ker je treba pri izpitu pokazati znanje v linearni obliki.

Uspeh na ustnem izpitu ni odvisen le od znanja. Pomembno vlogo igra besedno izražanje pa tudi osebnost in celo videz. Kako naj študent v nekaj minutah prepriča profesorja v svoje znanje?

Uspeh na ustnem izpitu je vsota različnih dejavnikov. Pomembno vlogo igra osebnost. Ekstrovertni ljudje odgovarjajo bolje kot introvertni, ki se zanimajo bolj za svoj notranji svet. Študije na nekaterih drugih področjih so pokazale, da igra tudi videz pomembno vlogo pri interakciji z drugimi.

Študent bo profesorja prepričal v svoje znanje, če bo odgovarjal gladko brez kolebanja, dajal videz kompetentnosti in prepričanosti vase.

V svoji knjigi »Pripravljanje na izpit« ste zapisali: »Nič nas ne dela med učenjem bolj aktivne kot zapisovanje.« Danes se večina študentov uči iz tujih zapiskov. Kako se izogniti napačnemu razumevanju in luknjam v znanju, ki nastanejo zaradi neobiskovanja predavanj in učenja iz tujih zapiskov?

Študent, ki ne obiskuje predavanj in je zato prisiljen, da se uči iz zapiskov drugih študentov, naj pazi predvsem od koga bo kopiral zapiske. Kvaliteta zapiskov igra ključno vlogo. Če imate zapiske dobrega študenta ni treba skrbeti. Če kopirate od slabšega študenta, pa lahko pride do tega, da so namesto najpomembnejših, v ospredju nepomembne stvari.

V študentskem domu je polno motenj, ki se jim ne da izogniti (bučna glasba, igranje nogometa pred blokom … ). Kako naj se študent kljub distraktorjem učinkovito uči?

Nevrotiki so veliko bolj podvrženi distraktorjem. Nekateri študenti se zelo težko prilagodijo. Takim bi svetoval zamaške za ušesa, če jih seveda lahko prenašajo.

Tudi poslušanje glasbe med učenjem je individualno pogojeno. Nekaterim povečujejo, drugim zmanjšujejo koncentracijo. Vendar je moderna glasba za poslušanje ob učenju veliko preveč kričava in sunkovita. Miselne dejavnosti spodbujajo bolj melodični zvoki.

Med učenjem koncentracija pogosto pade. Priporočate več krajših ali manjše število daljših odmorov? Koliko časa se je priporočljivo strnjeno učiti?

Če je snov zanimiva, lahko število odmorov zmanjšamo. Inteligentni študenti potrebujejo manj odmorov. Pomemben dejavnik pri številu odmorov je tudi utrujenost. Študent naj bi se strnjeno učil 30 minut, nato pa naj si vzame pet minutni odmor, v katerem naj se ukvarja s kakšno dejavnostjo, ki ni povezana z učenjem. Naredi naj kakšno telovadno vajo in se malo razgiba. Nikakor naj se ne ukvarja s stvarmi, ki ga lahko preveč pritegnejo. Pazi naj tudi na dolžino odmora, saj predolgi odmori uničujejo našo pripravljenost za nadaljnje delo.

Pozabljanje je najhitrejše takoj po učenju. Koliko časa po učenju je treba začeti ponavljati, da ne gre učenje v nič?

Prvič naj študent snov ponovi po osmih urah. Naslednje ponavljanje naj opravi čez nekaj dni. Kasneje je treba snov ponoviti šele čez nekaj tednov oziroma mesecev (odvisno od tega koliko si je zapomnil in koliko ga snov zanima).

Učili naj bi se eno do dve uri na dan, pred izpitom pa po štiri ure. Na nekaterih fakultetah se študenti učijo pred izpitom tudi po 12 ali več ur dnevno – pozno v noč. Posledice so fizična in psihična utrujenost ter nespečnost. Kakšna je učinkovitost takega učenja?

V tem primeru gre za kampanjsko učenje. Bister učenec lahko v kratkem času obvlada veliko količino gradiva, vendar ga tudi hitro pozabi. Zgodi se, da študent že dan po izpitu ne ve nič več. Druga negativna posledica kampanjskega učenja je mešanje gradiva.

Da se izognemo pritiskom je pomembno, da se zadnji dan pred izpitom čim bolj sprostimo. Študent naj počiva, gre na sprehod ali se dobi s prijatelji. Šele tik pred izpitom naj ponovi študijsko gradivo po zapiskih.

Nekateri imajo močan strah pred izpiti, ki ga širijo še na druge. Menim, da je to predvsem posledica negativnega mnenja o sebi in močnih negativnih afirmacij (»Nič ne znam«, »Ne bom naredil.«). Kako spremeniti predizpitno klimo v bolj pozitivno?

Strah pred izpiti je značilen predvsem za nevrotične osebnosti. Pod njegovim vplivom se bolj pogosto znajdejo emocionalno nestabilni kot čustveno težko premakljivi študenti. Študent mora biti čim bolj prepričan v svoje znanje. Strahu se najbolje reši s »superznanjem«, ko zna več kot se od njega zahteva.

Pri večkratnem opravljanju izpita lahko pride do t. i. negativne motivacije, ko študent ne verjame več, da lahko opravi izpit. Na kakšen način naj si povrne izgubljeno zaupanje vase?

Gre za naučeno nemoč. Študent ne zmore več. Ne zaradi svoje inteligence, temveč zaradi pridobljenega vzorca. Neuspeh pogojuje nadaljnje neuspehe. Taki študenti ponavadi prenehajo s študijem. Gre za osip na podlagi emocij in osebnosti ter ne na podlagi znanja.

Kako najt študent najde pravo mero med učenjem in prostim časom?

»Prava mera« je odvisna od več dejavnikov in se razlikuje od študenta do študenta. Lahko rečemo, da močno zainteresiran, inteligenten študent z izpiljeno učno tehniko potrebuje manj učenja kot nezainteresiran, manj bister študent brez prave učne strategije.

Imamo povprečnega dijaka, ki se z bolj malo učenja s povprečnim uspehom z lahkoto prebija skozi srednjo šolo, na drugi strani pa »pridno punčko«, ki se uči sproti in ji zaradi trdega dela uspeva imeti boljši uspeh. Na fakulteti se razmerja spremenijo. Prej povprečen dijak uspešno opravlja izpite, ona pa doživi popoln neuspeh. Zakaj?

Študent napreduje, ker si je izbral študijsko smer na podlagi svojih zanimanj. Samostojen izbor študija pomeni večjo vztrajnost in posledično študijsko uspešnost. Študentka na drugi strani nima pravih hobijev niti predmeta svojega zanimanja. Prevelika količina snovi jo obremenjuje in s svojo prejšnjo strategijo ne more nadaljevati. Spremeniti bi morala način dela in se samodisciplinirati. Do zdaj so jo namreč disciplinirali učitelji s svojim pritiskom v obliki testov in spraševanja.

Vsakdo ima svoj način učenja, poznamo tudi več vrst inteligenc. Ponavadi tiste, ki razmišljajo na bolj nekonvencionalen način, proglasijo za nesposobne. Šolski sistem deluje na način, kot da smo vsi enaki. Kako se prilagoditi?

Taka oseba igra neke vrste upornika. Okolje se nanj odziva z zbadanjem. Nekateri izmed tovrstnih upornikov se na videz prilagodijo sistemu in po eni strani opravljajo »suženjsko delo«, obenem pa ne pozabijo svojega prepričanja ter si ne vzamejo osebne svobode. Takega študenta bi lahko poimenovali »dvotirnik«.